Napisala Vanesa García Navarro (seksolologinja)
@tusexualidadconsciente @amicseu
Za zavestne odnose je značilno, da se oseba zaveda izražanja svojih misli, čustev in dejanj do druge osebe, ter da je do nje dosledna in odgovorna.
Kje se vse skupaj začne: družba in vzgoja
Trenutno je spolna vzgoja v naši družbi še vedno slabo opredeljena ali uveljavljena. Čeprav bi lahko trdili, da živimo v svobodni družbi, ki se s pogovori v šolah in odprtostjo sodobnih staršev že od zgodnjega otroštva ukvarja s temo spolnosti, je pomembno priznati, da na področju spolne vzgoje še vedno obstajajo vzorci in tabuji. Opažamo, da se ti še stopnjujejo zaradi hiperseksualizacije družbe, ki jo lahko primerjamo z učinkom odboja. Poganja jo namreč dostopnost in zloraba družabnih medijev in pornografije.
Prepričanje, da zagotavljanje osnovnih informacij o anatomiji, razmnoževanju in nekaterih kontracepcijskih metodah skupaj s pogovori v šoli izpolnjuje izobraževalno nalogo, odraža pristop, ki po analizi razkriva podobnosti s preteklimi generacijskimi izobraževalnimi praksami. V tem smislu se je treba vprašati: ali se je naš učni pristop res spremenil?
V resnici je ravnovesje med spolno vzgojo, ki temelji na tabujih, in spolno vzgojo v novi dobi, ki temelji na hiperseksualizirani družbi, mogoče doseči le z zavestno spolno vzgojo.
Najprej se otroci učijo z opazovanjem in posnemanjem. Način, kako družine komunicirajo med seboj in izražajo svojo intimnost, neposredno vpliva na otrokovo dojemanje čustvenih in spolnih odnosov. Idealno bi bilo, če bi jim zagotovili družinsko okolje, ki spodbuja spoštovanje, odprto komunikacijo in zdravo izražanje intimnosti.
Vedenjski vzorci, čustveno vzdušje doma in kakovost komunikacije so temelj in zgled, ki ga bodo vzeli za izhodišče svojih prihodnjih čustvenih in spolnih odnosov.
Na dojemanje spolnosti lahko pomembno vplivajo tudi kulturna in verska prepričanja, ki jih prenašajo družine. Starši se morajo zavedati svoje vloge vzornika in vzgojitelja ter se osredotočiti na univerzalnost človekovih pravic v čustvenih in spolnih odnosih. Tako bi bila spolnost spoštovana v okviru vrednot, kamor bi se lahko vsi univerzalno umestili.
Omejujoča prepričanja in napačna pričakovanja
V času odraščanja in mladosti ljudje bolj raziskujejo svojo spolno usmerjenost in oblikujejo svoja prepričanja o romantičnih odnosih.
V tem smislu nas naša prepričanja omejujejo in vplivajo na naše čustvene in ljubezenske odnose, kar postane tveganje, če vrednote in spolna identiteta niso vnaprej dobro opredeljene in zakoreninjene.
Slog današnje družbe nam predstavlja stereotipe, ki jim moramo slediti glede tega, kako naj se obnašamo do partnerjev in spolnih praks. Televizija, družbeni mediji, glasba, videoposnetki … vse okoli nas posreduje sporočilo, ki je daleč od tistega, kar naj bi dosegli z bolj zavestno in zdravo vzgojo za vse vrste odnosov.
Pričakovanja o telesu, načinih komuniciranja, pogostosti in intenzivnosti spolnih izkušenj … ustvarjajo pritisk, tesnobo in negotovost.
V tem scenariju je skoraj nemogoče, da zunanji vplivi ne bi vplivali na čustvene in spolne odnose ter da bi čustva in samospoštovanje mladih ostala nepoškodovana.
Vi sami – oseba, ki ji dolgujete največ ljubezni.
Temelj zavestne spolnosti sta samospoštovanje in samozavedanje.
Najpomembnejši odnos, ki ga lahko gojimo, je odnos s samim seboj. Preden začnemo s kakršno koli intimno interakcijo z drugo osebo, moramo spoznati sami sebe in se naučiti, kako se v celoti in sočutno ljubiti.
Vzemite si čas, da si pred odnosom razjasnite vrednote, raziskujte svoje telo, razumite svoje želje in potrebe ter prepoznajte, kaj vam daje občutek izpolnjenosti. Ta intimna povezanost s samim seboj vzpostavlja temelje za pristnejše in bolj zadovoljujoče odnose.
Večina od nas začenja odnose iz samoponiževanja. Sebe nimamo resnično radi in si ne posvetimo dovolj časa in nismo pomirjeni sami s seboj. Posledica tega je upanje, da je naša sreča v drugi osebi, in tu vse skupaj klavrno propade.
V te odnose vstopamo z zahtevami in vso odgovornost prelagamo v roke druge osebe, ne da bi se ustavili in pomislili, da je resnična odgovornost izključno na nas.
Naučiti se je treba sprejeti in spoštovati svoje telo. Sprejemanje samega sebe nam bo omogočilo, da se osvobodimo sramu, učenje vrednotenja sebe in postavljanja meja nas bo osvobodilo krivde, gojenje globlje povezanosti s seboj in z drugimi pa nam bo omogočilo, da bomo spolnost doživljali s hvaležnostjo.
Raziskovanje zavestne spolnosti vključuje odgovorno in sporazumno preizkušanje. Učenje jasnega sporočanja želja in meja ter spoštovanja želja in meja drugih vam bo omogočilo raziskovanje in doživljanje spolnosti na zavesten in zdrav način.
Zaključek
Lahko bi rekli, da prednostna naloga ni zasičiti misli mladih s teoretičnim znanjem, temveč jim ustvariti okolje varnosti, zaupanja in spoštovanja, v katerem lahko raziskujejo svojo pristnost brez strahu pred tem, kaj bodo rekli ali mislili drugi.
Okolje, v katerem je v ospredju iskrenost in v katerem se znebimo vsake površnosti. Spodbujajmo mlade, da preživijo čas s seboj, da se posvetijo spoznavanju sebe, preden ponudijo svoje telo in čustva drugim.
V teoriji se to morda zdi preprosto, čeprav priznavam, da je uresničevanje tega v praksi velik izziv. Zato se morajo odrasli sami lotiti zavestne spolnosti in poskušati na nek način postati tista socialna rešilna bilka, ki jo mladi tako zelo potrebujejo.
Naučiti se spoštovati sebe, se imeti rad, se ne postavljati nad druge, se bolje poznati, postavljati meje in navsezadnje, imeti svoj najboljši odnos sam s seboj.
Le tako je mogoče posredovati celovito in iskreno spolno vzgojo. Ne pozabite, da mora vsak prehoditi svojo pot. Včasih lahko mlade spremljamo, drugič pa morajo to storiti sami. Lahko le zaupamo, da smo jim zagotovili orodja in vrednote, potrebne za uspeh.
Zavestna spolna vzgoja se razvija v domovih, šolah in družbi ter v vsakem življenjskem obdobju, saj izkušnje in doživetja negujejo naše vrednote, ki bodo oblikovale kakovost naših spolnih in čustvenih odnosov.