Napisala: Marta Hejnar

Picture 1
Vir: Freepik

Spolnost je vsakdanji del našega življenja, ki se z odraščanjem razvija in spreminja. Ker je bila stoletja potisnjena v območje tabujev in opisana skozi pogled morale, kot jo je narekovala vera, ali zgolj medicinsko, je spolnost skoraj “podivjala”. Med odraščanjem veliko ur posvetimo spoznavanju matematike, fizike ali celo biologije, celotno področje intimnosti in odnosov pa ostane brez kakršne koli zrele podpore. Del družbe živi v prepričanju, da bo za spolno vzgojo poskrbela šola, drugi del, da bo za to vprašanje poskrbelo okolje, v katerem se otrok razvija (družina), nazadnje pa se izkaže, da so vzorniki, od katerih odraščajoči posamezniki črpajo informacije, velikokrat naključni in zato ne nujno zanesljivi viri.

Kljub številnim pobudam nevladnih organizacij in naprednejših krogov

je spolna vzgoja otrok in mladih odraslih še vedno zelo pomanjkljiva. Pomanjkanje osnovnega znanja prispeva k nepotrebnemu stresu in tesnobi ter včasih vodi tako v spolne kot psihološke motnje.

Naša spolnost ima številne razsežnosti in znotraj teh razsežnosti je zelo raznolika. Zahvaljujoč dejavnostim organizacij in gibanj LGBT,

se je tema raznolikosti začela prebijati v javno zavest in je zdaj splošno priznana. Posledično je imelo več manjšin priložnost, da se predstavijo z dodajanjem dodatnih črk kratici LGBTTQQIAAP.

Zato naj bi koncept GSRD (Gender, Sex and Relationship Diversity – raznolikost spolov, spolnosti in razmerij), da bi zajel vso raznolikost z različnih vidikov, dal prostor vsem odrinjenim osebnostim, sporazumnim razmerjem in spolnim praksam.

Iz česa je torej sestavljena naša raznolikost?

Picture 2
Vir: Freepik

1. Biološki spol – Ko se rodimo, nam je v skladu z binarno zakonodajo v večini držav na podlagi videza naših genitalij dodeljen eden od dveh spolov. Že na tej stopnji se pojavi težava, saj ta videz ni vedno očiten in tudi poglobljeni pregledi niso vedno nedvoumni. Zato so nekatere države uvedle možnost vpisa otroka z neopredeljenim spolom. Med nami so torej ljudje, ki so se razvili na edinstven način in imajo drugačno kombinacijo kromosomov od najpogostejše – na primer: kromosom 45 X0 ali oba 46 XX in XY ali kromosom 47XXY.

Nekateri posamezniki imajo zaradi genetskih mutacij edinstveno razvite spolne žleze (jajčnike/testise). Obstajajo posamezniki z različno razvitimi notranjimi spolnimi organi (kot so maternica, jajcevoda, semenovod), zunanjimi spolnimi organi ali sekundarnimi spolnimi značilnostmi, ki se pojavijo v puberteti (prsi, dlake na obrazu, glas). Vsak človek je drugačen in čeprav se formalno in stereotipno običajno gibljemo le v okviru dveh spolov, že na ravni biologije obstaja veliko več možnosti. Da bi znali ceniti edinstvenost dejstva, da oseba ni videti kot večina ali v skladu s stereotipno podobo, ki jo določajo mediji, sta potrebna občutljivost in razumevanje tako sebe kot drugih ljudi. Posameznikove značilnosti so rezultat izjemno zapletenega procesa ustvarjanja novega življenja, na katerega nihče od nas nima vpliva in so lahko temelj za pojav neskladja med telesno zgradbo in psihološkim dojemanjem spola.

2. Družbeni (kulturni) spol je skupek značilnosti, vedenj, dejanj, lastnosti, odnosov, socialnih vlog, ki jih širša kultura pripisuje osebi. Spol nekoga v prvi vrsti določa kultura, ki mu v povezavi s to binarnostjo pripisuje različne spolne vloge, te pa postanejo vedenjski vzorci, ki jih zahteva družba. Namesto da bi posameznik kar najbolje izkoristil svoje potenciale, je zaradi takšnega pristopa potisnjen v shemo in tako primoran opravljati vlogo, ki je mogoče ne želi in ne sprejema, ter opustiti možnosti, ki jih ima in jih želi razviti. Bolje bi bilo, če bi gledali na spol kot na nekaj spremenljivega in odvisnega od konteksta. Lahko se zgodi, da oseba v določenih situacijah želi izpolnjevati te vloge, v drugih situacijah pa teži k drugim vlogam in ne želi biti opredeljena z nobenim od spolov. Nikogar ne preseneti ženska v hlačah in moški v krilu, dokler gre za tradicionalni škotski kilt ali drugo kulturno sprejeto oblačilo.

3. Spolna usmerjenost – i na kratko opisuje, v koga se zaljubiš, kdo ti je všeč in s kom si želiš biti v razmerju. Narava je raznolika in ljudje prav tako. Vse usmerjenosti (heteroseksualna, homoseksualna, biseksualna, aseksualna, panseksualna …) so normalne, le pojavljajo se v različnih obsegih. Obstajajo tudi ljudje, ki se preprosto ne želijo poistovetiti z nobeno usmeritvijo, in tudi to je v redu!

4. Zveze (razmerja) – zahodna kultura je med civilizacijskim razvojem razvila družbeni model v kombinaciji z verskim modelom, ki spodbuja domnevo, da morajo posamezniki vstopati v monogamna razmerja. Vendar pa lahko oblikujemo tudi veliko bolj zapletene nemonogamne ali poliamorne odnose; njihova kakovost in sreča sta enako ali celo bolj odvisni od dobre komunikacije in soglasja vseh vpletenih oseb. Najenostavneje rečeno, gre za to, da “lahko ljubim več kot eno osebo, imam spolne odnose z več kot eno osebo, živim in delim težave in radosti življenja z več kot eno osebo”.

Vstop v puberteto je povezan s številnimi vprašanji, težavami in dvomi. To je čas, ko se skoraj dobesedno preoblikujemo – telo se hitro spreminja, nestrpno iščemo pripadnost in se pogosto zaskrbljeno primerjamo z drugimi. Težava je v tem, da čeprav smo ena vrsta, je vsak človek edinstven, zato je možnost kombinacij različnih lastnosti praktično neomejena. Zato ni pomembno, kakšen je tvoj spol ali spolna usmerjenost, kakšne vloge prevzemaš v skupnosti ali kakšne odnose vzpostavljaš z drugimi ljudmi. Narava ni le raznolika, temveč se nenehno spreminja, preoblikuje in ustvarja na novo. Zaradi te raznolikosti lahko rastemo in se razvijamo v vedno bolj napredne oblike. Najti sebe in se ustaliti v svoji edinstvenosti, še posebej na začetku, je izredno težko, še toliko bolj, če nimamo podpore. Zato poskrbite drug za drugega in drug drugega podprite v svoji edinstvenosti.

Naj vam bodo vodilo besede iz knjige Desiderata Maxa Ehrmanna:
Si otrok vesolja,
nič manj kot drevesa in zvezde;
imaš pravico biti tukaj.
In ne glede na to, ali ti je to jasno ali ne,
brez dvoma se vesolje odvija tako, kot se mora.

Marta Hejnar

Marta Hejnar je certificirana (EAGT) psihoterapevtka, gestalt psihoterapevtka in praktična seksologinja, ki deluje na področju pozitivne spolnosti in GSRD (Gender, Sexual, Relational Diversities).  Diplomirala je na šoli Heart Tantra – psihodinamično oblikovanje odnosov in telesna komunikacija, opravila študij filma na Jagelonski univerzi in pridobila certifikat MBA s področja upravljanja. Trenutno je v procesu celostnega usposabljanja za delo s pari v okviru EFT (Emotional Focused Therapy). Sodeluje s kolektivom Kamelia pri podpori spolnim delavcem. Terapevtsko dela z odraslimi, tako individualno kot s pari. Njen cilj je v prihodnosti ustanoviti Inštitut ljubezni, varen in odprt prostor za eksperimentiranje, kjer bodo posamezniki lahko raziskovali svojo spolnost.

Vaša zasebnost je pomembna

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najboljšo možno izkušnjo. Piškotki nam pomagajo razumeti vašo interakcijo z našim spletnim mestom, kar nam pomaga izboljšati naše storitve za vas. Z nadaljnjo uporabo te strani se strinjate z našo uporabo piškotkov.

Več o piškotkih